PRAZNOVANJE DNEVA SLOVENSKIH RUDARJEV – 3. JULIJA V ZAGORJU

KULTURNI PROGRAM Z 8. ČASTNIM SKOKOM ČEZ KOŽO – Utrinek s prireditev

Dan slovenskih rudarjev 3. julij smo v Zagorju počastili dopoldne z odprtjem zagorskega dela poti Srečno in popoldne še s tradicionalnim kulturnim programom in svečanim 8. skokom čez kožo v častni rudarski stan.

Na prireditvenem prostoru ob Rudarskem muzeju Zagorje se je v vročem sončnem poletnem popoldnevu ob 18. uri začelo tradicionalno praznovanje Dneva slovenskih rudarjev s kulturnim programom, vzporedno pa je potekala delavnica za naše najmlajše obiskovalce prireditve Škrat perkmandeljc.

Ob zvokih mežiške rudarske koračnice je na prireditveni prostor prikorakala četa uniformiranih rudarjev.

Prireditev se je začela z Rudarsko himno Stan rudarski bodi nam pozdravljen, ki jo je tradicionalno zapel Rudarski pevski zbor Loški glas pod vodstvom dirigentke Alenke Flere Pavlič.

Prireditev je vodila članica društva RMED SREČNO ZAGORJE Metka Šum, ki je uvodoma nagovorila vse obiskovalce in med njimi še posebej tiste, ki so se že v dopoldanskem času poklonili praznovanju 3. julija, dneva slovenskih rudarjev in se udeležili pohoda in otvoritve zagorskega dela poti v dolžini 4.9 kilometra, ki je del sicer 29,7 kilometrov dolge rudarske tematske poti Srečno, ki povezuje občine Laško, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, njihova rudarska društva in Regionalno razvojno agencijo Zasavje. Pri začetni tabli poti SREČNO ob portalih jame Podstrana, kjer je bila svečana otvoritev, sta slavnostni zeleno črni trak prerezala g. Matjaž Švagan župan občine Zagorje ob Savi in g. Franci Brinovec, predsednik Društva RMED SREČNO ZAGORJE. Franci Brinovec in predsednik društva Sv. Barbara Laško, Drago Podreberšek, sta celotno pot prehodila že v sredo 22. junija. Celotni pohod po trasi Laško-Zagorje pa bo predvidoma 2. soboto v mesecu oktobru. Poudarila je, da je rudarska tematska pot SREČNO pomembna za našo dolino in naj deluje med občinami in društvi povezovalno z zdravo mero tekmovalnosti.

Kulturni program je v nadaljevanju popestrila Folklorna skupina SVOBODA iz Senovega, ki se je predstavila z venčkom slovenskih ljudskih plesov in s pevskim nastopom naše mlade članice društva Lee Koban, ki je zapela ob spremljavi kitarista Jureta Jahna. Prisluhnili smo tudi recitaciji rojaka, rudarja Maksa Marinčiča in ob letošnjem Kajuhovem letu tudi Kajuhovi pesmi v interpretaciji Riharda Majcna.

Predsednik Franci Brinovec je na kratko predstavil pot srečno in aktivnosti društva v letu 2022, ter se celotnemu IO društva zahvalil za odlično opravljeno dosedanje delo. Nato pa so nas s pesmijo pobožali spet ubrani glasovi Rudarskega pevskega zbora Loški glas.

Sledil je najslovesnejši trenutek praznovanja 8. častni skok čez kožo v častni rudarski stan, ki ga je vodil starešina rudarske čete Mitja Pavlič.

Po predstavitvi tradicije skoka čez kožo so v častni rudarski stan skočili:

Matjaž Hočevar, Marija Ribič, Janez Juvan, Boris Jevšnik in Sašo Kosmač

Pred opravljenim skokom je starešina za vsakega prebral obrazložitev.

Matjaž Hočevar je član Društva RMED SREČNO ZAGORJE vse od ustanovitve. Kot univerzitetni diplomirani inženir rudarstva se je že kot mlad inženir zaposlil na rudniku Zagorje, kasneje pa svojo poklicno kariero nadaljeval v projektivnem oddelku Rudnikov rjavega premoga Slovenije, zadolžen predvsem za področje rudnika Zagorje. Pod njegovim vodstvom so se izdelovali projekti za jamske objekte in odkopna polja v jami Kotredež in Kisovec. V društvu se zavedamo, da je zelo pomembno sodelovanje članov, še posebno starejših s poznavanjem zgodovine rudarjenja v Zagorju in inž. Hočevar je vedno pripravljen sodelovati in pomagati. Na njegov predlog je trg v Toplicah pred spomenikom rudarskim rodovom preimenovan v Trg rudarskih rodov, kar je tudi črno na belem napisano na informacijski tabli ob spomeniku.

Marija Ribič je po poklicu profesorica razrednega pouka in trenutno tudi pomočnica ravnatelja OŠ Ivana Kavčiča. Kot velika ljubiteljica kulturne dediščine je več let raziskovala tudi zgodovino naših krajev KS Mlinše-Kolovrat in okoliških krajev, kjer je naletela tudi na temo rudarske dediščine. Ni naključje, da so bili tudi njeni predniki rudarji in da je bilo prvo dovoljenje za kopanje premoga izdano prav v bližini njene rojstne hiše – na Pšenku. Da bi se pomen rudarske dediščine ohranil tudi za naše zanamce, je bil del te zgodovine raziskan in tako zabeležen v dveh knjigah: Zgodbe iz doline mlinov in Iz dolin nekdanjih mlinov, katerih dveh soavtorica je Marija Ribič. Knjigi sta bili izdani v času njenega 12 letnega predsednikovanja v KS Mlinše-Kolovrat. Prav tako pa po njeni zaslugi o zasavski rudarski dediščini berejo tudi osnovnošolci, saj je avtorica delovnih zvezkov, v katere je vključila tudi rudarsko tematiko.

Pod njenim vodstvom in mentorstvom so učenci Osnovne šole Ivana Kavčiča in Podružnične šole Mlinše, ki jo obiskujejo naši najmlajši, vsako leto obiskovali Rudarski muzej Zagorje v Kisovcu in sodelovali skoraj na vseh natečajih  ustvarjalne delavnice na temo rudarstva, ki jih je organiziralo naše društvo.

Boris Jevšnik

Je zbiratelj rudarske opreme in orodja, ki je pred tremi leti v sodelovanju z našim društvom pripravil zanimivo razstavo v oljnem rovu v Zagorju.

Boris Jevšnik je po poklicu sicer avtomehanik, a njegova zgodba je prav posebna… Z rudarstvom je bil povezan že od rane mladosti, saj je bilo v Rudniku Senovo zaposlenih več njegovih bližnjih sorodnikov. Že kot otrok je z očetom, ki je bil rudarski nadzornik, z zanimanjem in brez strahu odšel v jamo in tako spoznaval rudarsko delo. Prav zaradi nevarnega in težkega dela rudarjev mu oče ni dovolil, da bi se vpisal v rudarsko šolo. Ljubezen do rudarstva pa je ostala in danes skrbi za rudarsko dediščino s svojo muzejsko zbirko različnih rudarskih predmetov.

Janez Juvan

je rojen v Jablani v Zagorju in izhaja iz rudarske družine. Rudar je bil že njegov oče in tudi trije njegovi bratje. Po končani rudarski šoli se je leta 1971 zaposlil v Rudniku Zagorje, na obratu Kisovec. Leta 1976 je izobraževanje nadaljeval v nadzorniški šoli Velenje, kjer je pridobil naziv rudarski nadzornik. Iz nadzornika je najprej napredoval v tretjinskega poslovodjo, potem pa še v glavnega poslovodjo. Vsa leta je bil tudi jamski reševalec. Dela je opravljal v vseh treh zasavskih premogovnikih vse do leta 2000, ko se je upokojil.

Po upokojitvi je ves čas ohranjal stike s kamerati preko druženja v društvih in ni naključje, da je bil med ustanovnimi člani društva RMED SREČNO ZAGORJE, potem pa vsa leta tudi član izvršnega odbora Društva, saj mu ni težko prijeti za delo in nameniti veliko svojega prostega časa ohranjanju rudarske dediščine.

Sašo Kosmač

Je univerzitetni diplomirani inženir rudarstva iz Gorenje vasi, ki ga je ljubezen pripeljala v rudarsko družino v Trbovlje. Zaposlil se je v projektivnem oddelku Rudnikov rjavega premoga Slovenije in prevzel projektiranje za rudnik Zagorje. V vseh letih službovanja je vodil številne projekte in načrtoval jamske objekte predvsem v jami Kotredež, kasneje pa je projektiral tudi za druge zasavske rudnike vse do upokojitve. Kot dober poznavalec jam zagorskega rudnika je sodeloval pri zbiranju projektne dokumentacije za arhiv v Rudarskem muzeju Zagorje. Tudi po upokojitvi se je z veseljem udeleževal srečanj s kolegi in kamerati in tako se je tudi v Društvo RMED SREČNO ZAGORJE včlanil že na ustanovnem zboru. V vseh teh letih sodeluje z društvom in se udeležuje vseh prireditev in dogodkov društva.

Prireditev se je zaključila z odhodom čete uniformiranih rudarjev s prireditvenega prostora ob zvokih rudarske koračnice.Sledilo je prijetno druženje ob knapovski malici, pivu in osvežilni pijači.

SREČNO!

Zapisala:

Maja Malovrh Repovž


0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja