Člani društva smo se v soboto 18. junija 2022, pod vodstvom novega predsednika Francija Brinovca, odpravili na težko pričakovano strokovno ekskurzijo v Senovo, ki smo jo združili in obogatili z ogledom znamenitosti Dolenjske.

V sončnem toplem sobotnem jutru, na pragu poletja, smo se udeleženci zbrali na Trgu rudarskih rodov v Toplicah, kjer smo vstopili na avtobus in se odpeljali ob reki Savi navzdol. Po debeli uri vožnje se nam je pridružil naš gostitelj Boris Jevšnik. Skupaj smo si ogledali opuščene rudniške objekte obrata Senovo ob zaprtem vhodu v rudnik Senovo, ki jih bogatijo muzejski eksponati transporta od več vrst tirnih lokomotiv do viseče lokomotive Sharf. Skupaj smo obujali spomine, ko so po senovškem »rudniškem hofu« še ropotali jamski vozički in kar zazdelo se nam je, da slišimo tudi kakšno kletvico starih knapov…

Zapeljali smo se skozi rudarsko Senovo in nadaljevali pot do edinstvene Kostanjevice na Krki, ki je mesto na rečnem otoku. Sprehodili smo se skozi najmanjše in najstarejše mesto Dolenjske, ki je mesto številnih lesenih mostov in zanimivih ulic.

Po dopoldanski kavi smo se odpeljali do izvira potoka Studena na vznožje Gorjancev, kjer je vhod v Kostanjeviško jamo. Ob Jamarskem domu smo počakali vodiča, ki nas je popeljal v svet kapnikov, zaves, cevčic, orgel in piščali, ki jih je iz sige skozi  tisočletja ustvarila padavinska voda in podzemni vodni tokovi ter tektonski premiki. Sprehod skozi jamo je očaral prav slehernega obiskovalca.

Na pokriti terasi Jamarskega doma so nas iz Gostišča Hribar pogostili z odličnim domačim kruhom in kozarcem avtohtonega vina.

Potem pa je sledil še obisk kostanjeviškega cisterijanskega samostana in Forma Vive, kjer vrtove samostana bogatijo številne lesene skulpture vseh vrst in oblik. V senci mogočnih dreves smo lahko uživali v razgledu na veličasten objekt in lesene skulpture na vrtu pred njim.

V poznopopoldanskem soncu smo se sprehodili še do manjše počitniške hiške našega gostitelja zbiratelja Borisa Jevšnika, v kateri se nahaja bogata muzejska zbirka rudarskih znakov in opreme, ki nas je resnično navdušila. Ob osvežilnih domačih napitkih smo klepetali med drugim tudi o neverjetnih posameznikih, ki s svojim konjičkom – zbirateljstvom poskrbijo za ohranjanje naše rudarske preteklosti. V prijetni senci sredi dolenjskega zelenja smo polni vtisov ugotavljali kako lepa in zanimiva je ta naša lepa domovina.

Prijetno utrujeni od celodnevnega pohajkovanja smo izlet zaključili s poznim kosilom v Gostilni Hribar, kjer smo želodčke nasitili z mesno ali ribjo ploščo in oboje je bilo odlično. 

SREČNO!

Zapisala:  
IO RMED SREČNO ZAGORJE     
Tajnica:    Maja Malovrh Repovž                                                                  
 

0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja