V soboto, 11. septembra 2021 je Rudarsko muzejsko in etnološko društvo SREČNO ZAGORJE v okviru praznovanj občine Zagorje ob Savi, po enoletni prekinitvi zaradi epidemije korona virusa, izvedlo 5. pohod po rudarski pohodni in učni poti. V lepem, pozno poletnem jutru smo se zbrali na startu v EVROPARKU ob 8.45 uri. Po kratkem uvodnem pevskem nastopu našega člana Viktorja Kotarja smo se ob 9. uri odpravili na približno 10 km dolgo pot. Skoraj 70 pohodnikov od najmlajših do že nekoliko osivelih udeležencev se je na startu opremilo z vodo in si obleklo tradicionalne enotne pohodne majice – letos v živi oranžni barvi.

Pohod smo začeli s skupno fotografijo z informacijsko tablo Rudarjenje v Zagorju v ozadju. Vodja pohoda Franci Brinovec je na kratko orisal dogajanje v rudarski preteklosti na tem območju, ki je bilo zelo zanimivo. Omenil je jamo Orlek, ventilatorsko postajo, jašek Potoška vas in plaz Ruardi,… S fotografijami opremljena že omenjena informacijska tabla nam predstavo iz preteklosti vsaj malo zbistri.

Pohodniki so se odpravili preko potoka Kotredeščica in se sprehodili po rekreacijskih površinah do vrta tete Johance in se vzpeli po novo urejenih številnih stopnicah proti letališču Ruardi. Na letališču se je pohodnike informiralo o dogajanju v preteklosti na območju Cilence, ki se je bohotila v zelenju in pogled je segal proti Vinam – zaselku s cerkvijo sv. Janeza Krstnika iz 16. stoletja, ki so s svojo idilično podobo krasile veduto.

Pot smo nadaljevali še nekoliko v hrib, potem pa smo se skozi gozd spustili proti naselju Podvine, kjer je bil nekoč Kotredeški jašek s pripadajočimi objekti. Nadaljevali smo navzdol do graščine – bivše upravne zgradbe Rudnika Zagorje in naprej do mogočnega spomenika rudarskim rodovom, ki ga je v monolit pohorskega tonalita v letu 1980 vklesal akademski slikar in kipar, Zagorjan Franc Kopitar. Ob spomeniku smo si pohodniki z zanimanjem ogledali tudi novo informacijsko tablo, na kateri je s črno na belem zapisano, da se nahajamo na Trgu rudarskih rodov. Informacijska tabla prikazuje na eni strani dogajanje na tem območju v preteklosti, na drugi strani pa so na kratko predstavljene vse jame Rudnika Zagorje od zahoda proti vzhodu, pod opisi pa je Pregledna karta rudnika Zagorje iz leta 1946, z dopolnitvami iz leta 1972, ki je vse do bridkega konca Rudnika Zagorje visela na steni jamomernice in smo jo z veliko vztrajnosti v primerni obliki uspeli pridobiti na Geološkem zavodu Slovenije.

Nedaleč stran smo si ogledali še portal Aleksandrovega rova s kipom sv. Barbare in sliko akademskega slikarja Milana Razborška na zadelki ter portal Vinskega rova v podhodu pod Vašhavo  – rudniško kopalnico. Nekoliko smo si oddahnili po približno polovici poti na srečevališču Pristan pri skladišču razstreliva in oljnem rovu ob potoku Medija, potem pa nadaljevali pohod mimo portalov jame Podstrana, ki ju bogatijo fotografiji na zadelkah in informacijska tabla na opornem zidu. Na poti skozi rudniško kolonijo smo si predstavljali vrišč otrok kot v preteklosti, ki so se podili po štirih vrstah hiš kasarniškega tipa. Vzpenjali smo se proti Viljeminiju, kjer smo si ogledali ostanki povratne postaje žičnice za prevoz zasipnega materiala za jamo Kisovec in Kotredež. Sledil je le še spust v dolino mimo nogometnega igrišča do Naselja na Šahtu, kjer je še ohranjena in delujoča krušna peč iz tistih časov. Pri peči so pohodnike že tretjič prijetno presenetili domačini in nas pogostili z domačim kruhom, spečenim prav v tej peči in z bohinjsko zaseko. Kruh nam je spekel domačin Nande Ocvirk, postregla pa Magdi in Jože Grošelj. Tudi objekt krušne peči je opremljen z informacijsko tablo in pohodniki so si jo z zanimanjem ogledali. Prijetno siti smo nadaljevali pohod po pešpoti do centra Kisovca – BEKSL, kjer je bila pretovorna postaja zasipnega materiala iz kamnoloma Borovnik za žičnico proti Viljeminiju za zasipavanje jame Loke in Kisovec in proti Cilenci za zasipavanje jame Kotredež.

Do cilja pohoda nas je ločila le še pot do Rudarskega muzeja Zagorje, kjer nas je že čakal poln kotel okusnega bograča in pijača.

Tako kot na začetku za motivacijo, nam je tudi na zaključku za dobro voljo zapel Viktor Kotar, tako da je bilo druženje res prijetno.

Pohod je s strokovnimi razlagami obogatil Franci Brinovec, člani IO RMED SREČNO ZAGORJE pa smo poskrbeli, da je bil pohod in zaključek za vse pohodnike prijeten.

Prireditev smo oglaševali po pošti, na oglasnih mestih in po elektronski pošti, bila pa je objavljena tudi v programu prireditev ob občinskem prazniku občine Zagorje ob Savi.

Prireditev je v okviru prireditev ob občinskem prazniku delno sofinancirala Občina Zagorje ob Savi.

Zapisala: Maja Malovrh Repovž


0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja