Društvo RMED SREČNO ZAGORJE počastilo 4. December – praznik rudarjev s tradicionalno povorko po Zagorju. Če se je že dolgih 250 let rudarilo v teh naših Zasavskih dolinah, pa naj se vsaj še naslednjih 150 let ohranja rudarska dediščina in spoštuje rudarska tradicija….

V nedeljo, 4. decembra je RMED SREČNO ZAGORJE pripravilo že četrto tradicionalno prireditev v počastitev praznika rudarjev, ki se je z rudarsko himno in pozdravnim govorom predsednika društva Boruta Fliska začela pri spomeniku rudarskim rodovom v Toplicah. 
Ob zvokih Pihalnega orkestra SVEA ZAGORJE je svečana povorka čete uniformiranih rudarjev pod vodstvom starešine čete Francija Brinovca s slovensko zastavo in rudarskim praporjem na čelu krenila do Kulturnega centra Delavski dom Zagorje, kjer je sledil drugi del prireditve. »Obujanje rudarske tradicije nam je zlezlo pod kožo« je v  uvodnem nagovoru povedala naša članica Marija Topole, ki je prireditev vodila. »Zagorjani smo noč in dan živeli ob ropotanju jamskih vozičkov – huntov, žvižganju lokomotive – donfarce in ob pritajenih zvokih in tresljajih miniranja v jami. Danes teh zvokov v Zagorju ni več, želimo pa jih pričarati tistim, ki jih zanima rudarska tradicija in predvsem mlajšim generacijam. Zato smo letos v septembru pripravili prvo Rudarsko pohodno in učno pot, po kateri smo se v kratkem kulturnem programu sprehodili v besedi in z glasbo«, je nadaljevala…
Poleg tradicionalnega Rudarskega pevskega zbora Loški glas, pod taktirko Alenke Flere Pavlič, je prireditev z glasbo popestril še Trobilni kvintet Glasbene šole Zagorje v sestavi:
Teodor Maurer-trobenta,
Tilen Vozelj-trobenta,
Luka Tomažin-evfonij,
Adrian Sivec-pozavna in
Mark Pušnik-tuba, ki deluje pod mentorstvom prof. Draga Peterlina.
Nadaljevalo se je druženje ob kipu svete Barbare in prigrizkih v avli Kulturnega centra Delavski dom Zagorje. Ob 18. uri je bila v cerkvi sv. Petra in Pavla maša ob sveti Barbari, katere so se udeležili tudi uniformirani rudarji. Društvo RMED SREČNO ZAGORJE in zagorski rudarji se trudimo, da bi ohranili rudarske običaje, ki so bili doma v teh krajih v preteklosti, in želimo, da se ostanki rudarjenja, kolikor jih je še ostalo, ohranijo in redno vzdržujejo, saj le na ta način bomo lahko v teh naših treh rudarskih dolinah zgradili in obogatili tudi turistično ponudbo.

SREČNO!

*******************************************************************************************

OGLED RUDASKE IDRIJE

Za člane Rudarskega muzejskega in etnološkega društva SREČNO ZAGORJE smo v soboto, 22. oktobra 2016 organizirali že drugo strokovno ekskurzijo. Letos smo se podali v Idrijo, ki je od leta 2012 uvrščena na seznam Unescove kulturne dediščine. V zgodnjih jutranjih urah se je 45 članov društva z avtobusom odpeljalo proti Idriji. Med potjo smo se posladkali s tradicionalnimi slanimi perkmandeljci in pravim jabolčnim zavitkom našega člana Zvoneta. Pot je kar hitro minila in po slabih dveh urah smo prispeli v Idrijo. Kolegi so nas prisrčno sprejeli in nas popeljali skozi muzejski del rudnika – Antonijev rov, potem pa smo si na gradu Gewerkenegg ogledali še zelo lepo in domiselno urejen mestni muzej in razstavo čipk. Nadaljevali smo s sprehodom skozi Idrijo in si ogledali še idrijski kamšt, to je največje še ohranjeno vodno kolo v Evropi, ki je bilo izdelano konec 18. stoletju za potrebe črpanja vode iz jame. Navdušeni smo bili nad lepo ohranjeno rudarsko dediščino. Ogledali smo si še strojnico jaška Frančiška in zelo bogato in lepo urejeno geološko zbirko. Ugotovili smo, da ima Idrija, čeprav je relativno majhno mesto, res bogato kulturno in tehnično dediščino, s katero pa tudi uspešno upravljajo in vztrajno gradijo razvoj turizma. 
Utrujeni od napornih ogledov smo se v bližnji gostilni okrepčali z ocvirkovko in pravimi, najboljšimi idrijskimi žlikrofi.  
Na poti proti domu smo si ogledali še Divje jezero, ki je raj za ekstremne potapljače, saj ima jezero odtok skozi sifon »brez dna«, kajti nihče še ni prišel do dna. 
Izleta se je udeležilo 45 članov in prav vsi smo bili zelo zadovoljni, saj smo preživeli čudovit, zanimiv in zabaven dan, ki ga bomo sigurno še ponovili in v prihodnje obiskali še kakšen rudarski muzej.


SREČNO!

*******************************************************************************************

»Rudarska pohodna in učna pot« 

Rudarsko muzejsko in etnološko društvo SREČNO ZAGORJE je v soboto, 3. septembra v okviru praznovanj občine Zagorje ob Savi, organiziralo 1. POHOD PO POMNIKIH RUDARJENJA V ZAGORSKI DOLINI.
Na pohod se je odpravilo 45 pohodnikov. Spremljalo nas je lepo, sončno vreme. Na pot nas je z uvodno pesmijo avtorja Maksa Marinčiča z naslovom; »Jami Kotredež« pospremil Viktor Kotar, ki je pesem tudi uglasbil.
Iz Evroparka smo krenili najprej ob ribnikih proti Orleku, kjer smo si ogledali portal še ohranjenega rova Orlek, potem pa smo prečkali Kotredeščico in se vzpeli do letališča in naprej na Cilenco, do koder je nekoč peljala žičnica za prevoz peska za zasip jame Kotredež. Nadaljevali smo pot proti Graščini – nekoč upravni stavbi Rudnika Zagorje, se ustavili pri spomeniku rudarskim rodovom in si ogledali še portal Aleksandrovega rova in  Vašhavo. Žejo smo pogasili z vodo, ohladili pa smo se v hladu potoka Medija pred vhodom v Vinski rov.  Drugi del pohoda nas je pot vodila od vhoda v jamo Podstrana, si ogledali rudarsko kolonijo in se vzpeli po cesti na Viljemini, kjer je bila povratna postaja žičnice za zasip. Vzpon na Viljemini nas je nekoliko utrudil, tako da je bil spust proti Naselju na šahtu v hladni senci kar prijeten. Ob poti smo si ogledali še krušno peč in se počasi spustili v dolino do Rudarskega muzeja Zagorje.  Na cilju pred muzejem smo se pohodniki okrepčali še s pravo knapovsko malico (kranjska klobasa, gorčica in kruh) ter napitkom.
Za zaključek pohoda nam je član društva Viktor Kotar zapel še štiri pesmi. Pohod sta z razlagami obogatila Franci Brinovec in Borut Flisek.
Nekoliko utrujeni, a z lepimi vtisi, so nam pohodniki obljubili, da bodo na pohod še prišli. Člani IO RMED SREČNO ZAGORJE pa smo sklenili, da le-ta sigurno ni bil zadnji in da ga bomo vsako leto skušali še obogatiti.

SREČNO!

*******************************************************************************************

PROSLAVA OB DNEVU SLOVENSKIH RUDARJEV, ki je bila v nedeljo, 3. julija 2016 

Z Rudarsko himno, ki jo je zapel Rudarski pevski zbor Loški glas pod vodstvom Alenke Pavlič, smo začeli in  počastili 3. julij, dan slovenskih rudarjev. To je dan, ko se je leta 1934 začela v Zagorju v jami Kotredež gladovna stavka. Takrat so se zagorski rudarji prvi uprli bogatim lastnikom in terjali pravičnejše plačilo za svoje delo in izboljšanje slabih življenjskih razmer, je v pozdravnem govoru povedal predsednik društva RMED SREČNO ZAGORJE Borut Flisek.
Rudarsko muzejsko in etnološko društvo SREČNO ZAGORJE, ki skrbi za ohranjanje rudarske dediščine, je prav na ta dan v nedeljo, 3. julija 2016 ob 18. uri pripravilo že 3. proslavo ob Dnevu slovenskih rudarjev, ki se je zaradi slabega vremena odvila v prenovljenih prostorih Rudarskega muzeja Zagorje. Prireditev sta vodili Marija Topole in Maja Malovrh Repovž, z glasbenimi vložki pa sta jo popestrila vokalist Viktor Kotar in Rudarski pevski zbor Loški glas. Kot se za stanovsko prireditev spodobi je starešina rudarske čete Franci Brinovec izpeljal tudi tretji častni Skok čez kožo.
V častni rudarski stan je skočilo pet častnih skakačev: Jože Grošelj, upokojeni rudar in dolgoletni pevec Rudarskega pevskega zbora Loški glas; Vanja Kosi, hči rudarja in upokojenka rudnika Zagorje, ki ji je rudarstvo zlezlo pod kožo in danes predano in vestno vodi blagajno društva; Simon Omahne zelo uspešno vodi prenovljen Rudarski muzej Zagorje in s svojo mladostno energijo, veselo naravo in strokovnostjo želi muzej približati vsem generacijam; Marija Topole izhaja iz rudarske družine, zato z veseljem, mladostno energijo in smislom sodeluje pri pripravi skoraj vseh naših prireditev; Marjan Kovač, ki ima posluh za rudarsko dediščino, saj smo prav z njegovo pomočjo uspešno postavili pred vhodom v muzej tehnično skulpturo – odkopno podporje Dowty. Po prireditvi, ko so se dežne kaplje posušile, smo se rudarji, »kamerati« in obiskovalci na ploščadi pred muzejem še okrepčali s pravo knapovsko malico in veselo kramljali ter obujali spomine….
Prireditve se je udeležilo približno 130 ljudi.

SREČNO!


 *******************************************************************************************
  

Ustvarjalna delavnica 2016 na temo »RUDARJEVO DELO, ORODJE IN OPREMA« 

Rudarsko muzejsko in etnološko društvo SREČNO ZAGORJE je letos že tretjič pripravilo ustvarjalno delavnico za učence osnovnih šol v občini Zagorje in prvič k sodelovanju povabilo tudi Varstveno delovni center Zagorje. Učenci in varovanci so ustvarjali na likovnem in literarnem področju na temo: »RUDARJEVO DELO, ORODJE in OPREMA«. Poslali so nam 48 izdelkov. Zaključna prireditev je bila 19.5.2016 v Rudarskem muzeju Zagorje. Za učence – ustvarjalce, njihove starše, vodstvo šol in obiskovalce smo pripravili kratek kulturni program, ki ga je vodila Marija Topole, z glasbo pa sta ga popestrila vokalist Viktor Kotar in Vlado Poredoš.Vsem sodelujočim učencem in varovancem smo podelili praktične nagrade, avtorjem najboljših izdelkov pa tudi priznanja. Vsi izdelki bodo razstavljeni tekom leta tudi v avli Kulturnega centra Delavski dom Zagorje. Na koncu smo se vsi skupaj posladkali še s tradicionalnim knapovskim šmornom.

SREČNO! 

*******************************************************************************************

OČISTIMO RUDARSKA OBELEŽJA V ZAGORJU 

Člani Rudarskega muzejskega in etnološkega društva SREČNO ZAGORJE smo v soboto, 16. aprila 2016 izvedli že tretjo, tradicionalno spomladansko akcijo čiščenja in urejanja rudarskih obeležij. Letos so dela potekala na treh lokacijah. Očistili smo Orleški rov, odstranili rastje pred Aleksandrovim rovom v Toplicah, obrezali drevje in očistili ostanke odlagalne postaje žičnice Viljemini ter naprave za splavni zasip ob cesti v Čolnišče. Akcija, ki se je je udeležilo 25 članov, se je zaključila z malico na prostoru  Strelskega društva v Kisovcu. S pogledom v prihodnost in s spoštovanjem do naše rudarske preteklosti želimo v Zagorju ohraniti rudarska obeležja. Kdor ne spoštuje dediščine, zanj je le sedanjost brez prihodnosti. Rudarsko dediščino in spomin na 250 let rudarjenja smo dolžni tudi s takšnimi akcijami ohranjati za prihodnje rodove in ne nazadnje tudi v sled možnosti razvoja turizma v naših krajih. 

SREČNO!


 *******************************************************************************************


0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja