Rudarji so v Zagorju pustili velik pečat, zato bomo ohranili njihovo dediščino.

Rudarska učna pot - Rudarsko muzejsko etnološko društvo
 
 

 


RUDARSKA UČNA POT 

1689 – J. V. Valvazor – V Strahovljah, na severni strani jablaniškega vrha so kmetje odkrili  »zmajevo kri« 

1755 – izdano je bilo prvo dovoljenje za izkoriščanje premoga – v kraju Pšenk pri Zagorju (Mlinše) 

Rudarska učna pot nas vodi iz Europarka mimo naslednjih točk: 

00.    PARKIRIŠČE EVROPARK – ZAČETEK RUDARSKE POHODNE IN UČNE POTI POVRŠINA RUARDI – Na površino se je od leta 1967 odlagalo jalovino iz jame na podlagi geološkega dovoljenja. Kasneje je komunalno podjetje KOP Zagorje na degradirano površino – jalovišče odlagalo tudi komunalne odpadke vse do katastrofalnega plazu, ki se je sprožil 18. 2. 1987 in pred sabo porušil 8 hiš in tovarno Lisca. Plaz je bil dokončno saniran po letu 1996 v okviru zapiralnih del. 

01.    VENTILATORSKA POSTAJA JAME KOTREDEŽ IN JAŠEK H-SPLAVNI ZA ZASIP JAME KOTREDEŽ – Glavni ventilator jame Kotredež in jašek h splavni - 360 m globoki jašek do 6. obzorja sta služila za zračenje jame Kotredež. Danes je na tej lokaciji Servis Gričar. 

02.    OBRAT ORLEK – jama Orlek – Samostojen obrat, ki je imel svoj lasten slepi jašek, kopalnico, lamparno, kompresorsko postajo… Začetek proizvodnje je bil v letu 1943, ko so premogovnik prevzeli Nemci. Ponovno so jamo oživeli leta 1946 in leta 1951 nadaljevanji z odkopavanjem premoga. Jeseni leta 1961  je jamski ogenj zajel celotno jamo Orlek in za vedno prekinil proizvodnjo v tej jami. 

03.    ORLEK ROV – Povezava do jaška - obrata Orlek. Rov je še danes prehoden v dolžini 268 m. V rovu so še vidni ostanki od gojenja gob. Iz rova  je bil speljan železniški tir po desni strani potoka Kotredeščica do jaška Potoška vas, kjer so se vozički s premogom spustili v jamo Kotredež in po Kotredeškem rovu peljali do separacije v Toplicah. 

04.    STRUGA KOTREDEŠČICE – Z namenom varovanja jame pred vodo iz potoka se je izvedla prva regulacija struge leta 1938, ko so začeli z izdelavo 300 m dolgega lesenega macesnovega korita. Leta 1971 so nadomestili leseno korito z gumijastim koritom iz zlepljenih gumijastih trakov, izdelano v tovarni SAVA v Kranju in na koncu leta 1985 s koritom iz betonskih oblikovancev. 

05.    CILENCA – Postaja tovorne žičnice, ki je transportirala zasipni material iz Kisovca (2,5 km) in od tod po zasipnem cevovodu v jamo Kotredež. Leta 1941 so partizani zažgali in porušili strojnico. 

06.    VRTINA – Na območju Cilence se nahaja tudi lokacija vrtine globine 122 m, premera 244 mm, preko katere se je z gramozom granulacije 16-32 mm gravitacijsko zasipavalo strojnico jaška Vine, dovozišče jaška Vine in delno tudi sam jašek Vine. Vrtina je bila locirana v sredino stolpa jaška Vine. 

07.    NADKOP OZN – Služil je za transport materiala in izstopni zračni tok pri odkopavanju jame Dole med kotama 250-280 m. 

08.    GRAŠČINA, RUDARSKA STANOVANJA – Graščina je bila prvotno rudniška uprava, kasneje pa so bila v njej tudi rudarska stanovanja. SPOMENIK RUDARSKIM RODOVOM – Spomenik je izdelal akademski slikar in kipar Franc Kopitar leta 1980, v letu 2018 je bil delno saniran. DOLE ROV – V jami Dole se je pridobivalo nižje kaloričnega premoga med k. 250 in 1. obzorjem (k. 280). Dole rov je služil za transport materiala in vstopni zračni tok v jamo Dole.

09.    GLAVNO SKLADIŠČE RAZSTRELIVA - PURFELMAGACIN – Skladišče razstreliva je bilo glavno skladišče razstreliva za vse zasavske rudnike. Danes je še ohranjeno v dolžini ca 300 m s posameznimi stranskimi komorami. V nadaljevanju objekta je leta 1941 takratno nemško vodstvo začelo tudi z izdelavo rova proti Trbovljam, vendar rov ni bil nikoli dokončan. Delno izvedeni objekti v stabilni hribini so idealni za obnovo, tako je že izdelan idejni projekt za povezavo skladišča razstreliva s sosednjim skladiščem goriv in maziv -oljnim rovom v dolžini ca 40 m. 

10.    SKLADIŠČE GORIV IN MAZIV - OLJNI ROV – Rov je bil leta 1995 obnovljen, saj so ga po zaključku proizvodnje premoga uporabljali za gojenje gob – ostrigarji. 

11.    ALEKSANDROV ROV – Rov je bil prvotno glavni vhod v jamo Kotredež in je vodil do grofovskega oz. cinkarniškega jaška, ki je bil kasneje preimenovan v Kotredeški jašek. Namenjen je bil za odkopavanje premogovnih zalog v jami Kotredež med 4. obzorom in odvoziščem na površini (k. +268) ter za transport odkopanega premoga na separacijo. Ko še ni bil dokončan kotredeški jašek do  4. Obzora, se je premog odvažalo iz območja med 3. in 4. obzorom po vpadniku na 3. obzor in od tam na površino po Kotredeškem jašku. Leta 1934, ob koncu znamenite gladovne stavke, so rudarji prav po tem rovu prišli iz jame (znan motiv s fotografije). Kasneje je Aleksandrov rov služil kot vhod v jamo Dole, kjer se je odkopavalo nižje kalorični premog. Na ustju rova je bila do konca leta 1992 locirana tudi drobilnica za premog. 

12.    VINSKI ROV – Izdelan je bil leta 1947 v dolžini ca 750 m z oblomno progo do jaška Vine in z mogočno strojnico jaška Vine. Jašek Vine je bil izdelan do globine 360 m, torej do 6. obzorja. Vine rov je bil glavni vhod v jamo Kotredež, kjer je vstopal tudi sveži zračni tok in po katerem se je odvajala vsa voda iz Jame Kotredež, ki se je gravitacijsko stekala v potok Medija. Transport premoga po Vine rovu se je izvajal do konca proizvodnje jame Kotredež  do  leta 1996, likvidiran oziroma zasut pa je bil dokončno decembra leta 2004. RUDNIŠKA KOPALNICA - VAŠHAVA – V stavbi je bila bela in črna kopalnica za obrat Kotredež in tudi za jamo Dole do konca leta 2005. Danes je v stavbi tovarna verig JE-GR, PG ŠUM in športno društvo Pondokvan. 

13.    SEPARACIJA – Težkotekočinska separacija, s katero se je ločilo premog od prihribine - jalovine. Separacija je bila porušena leta 1998, zraven je bila tudi znamenita večstanovanjska hiša pod uro.. Na njeni lokaciji danes stoji trgovina Spar. RUDNIŠKA MENZA, BRATOVSKA SKLADNICA – Stavba, ki se je Zagorjani spominjamo kot trgovino Železnina, kasneje trgovina SAK, danes Agrolit. Stavba je bila zgrajena leta 1847 in je v njej imel sedež sklad za bolniške, invalidnine, vdove in sirote, leta 1858 je bila ustanovljena bratovska skladnica.

 14.    JAMA PODSTRANA – Glavni izvozni in pomožni rov sta še ohranjena vhodna objekta jame Podstrana. Večji in višji rov jame je glavni izvozni rov – prekop, ki je bil izdelan leta 1939, desni – manjši - pomožni rov pa je bil izdelan 1950 leta za ublažitev uvozno izvozne krivine. Jama Podstrana je obratovala od leta 1939 do 1958, ko se je proizvodnja zaključila zaradi vdora vode in blata. V času obratovanja jame je bilo nakopano 1.064.286 t premoga. Sloj jame Podstrana predstavlja nadaljevanje kisovške kadunje (Viljemini polje). Premog v jami Podstrana se je odkopavalo višje od glavnega izvoznega rova, višje sta bila tudi strojnica jaška in presipna postaja za zasip. 

15.    RUDARSKA KOLONIJA V TOPLICAH - Okrogarjeva  kolonija je značilno rudarsko naselje, zgrajeno leta 1905. 

16.    OSTANKI ŽIČNICE – Na Viljemini je bila povratna postaja za prevoz zasipnega peska iz kamnoloma Borovnik za jamo Podstrana. 

17.    ZBIRALNIK VODE – Za zasipavanje jame Kisovec so bili izdelani na površini tudi zbiralniki vode, da so potem v ZASIPNEM BAZENU pripravljali  zasipni material za zasip jame Kisovec. 

18.    RUDARSKO NASELJE NA ŠAHTU – V rudarskem naselju ob kisovškem jašku so bivali rudarji v nizkih in visokih, večstanovanjskih hišah. Na koncu vsake vrste nizkih hiš je bila zgrajena skupna krušna peč. KRUŠNA PEČ – v rudarskem naselju na šahtu v Kisovcu je še ohranjena tipična skupinska krušna peč, ki je bila namenjena za peko za več družin. Iz nje še danes občasno zadiši po sveže pečenem kruhu. 

19.    BEKSEL – PRETOVORNA POSTAJA ZASIPNEGA MATERIALA iz kamnoloma Borovnik. 

20.    JAMA KISOVEC – LOŠKI ROV IN ZVEZNI PREKOP – Pomenila sta vhod v jamo Kisovec. Stransko premogovno kadunjo v jami Kisovec so odprli s prekopom s površine pod pobočjem grebena Jablane že v preteklem stoletju in z jaškom – šahtom. Jašek se je nahajal na mestu, kjer danes stoji vrsta stanovanjskih hiš - naselje na šahtu, vključno stari internat rudarske šole. Odvoz premoga iz te jame je bil urejen s konjsko vleko po zveznem prekopu po enotirni progi od dna jaška horizontalno na površino in naprej ob potoku Medija do Toplic – separacije. LOŠKI ROV – Pod pobočjem Podkraj se je zgradilo loški rov, ki je služil do 1961 leta za prevoz premoga iz Lok do kasneje opuščene termoelektrarne v Toplicah in naprej na separacijo Zagorje. Loški rov je bil opremljen za prevoz z bencinsko lokomotivo. Kasneje po opustitvi rova se je prevoz vršil s kamioni po cesti. Pod loškim rovom se je odkopavalo v glavni kisovški kadunji, kar je povzročilo postopno poškodbe na tem rovu, zato se je prevoz po Loškem rovu moralo opustiti in prešlo se je na prevoz premoga s kamioni od jaška Loke/Kisovec na separacijo v Zagorju. 

21.    OBRAT JAME LOKE - RUDARSKI MUZEJ ZAGORJE – Nahaja se nad jamo Loke, v prostorih obrata jame Loke. Objekt se je v tehnični spomenik preuredilo najprej v letu 1995, ko je rudnik Zagorje zaključeval proizvodnjo premoga. Ponovno pa je bil obnovljen z evropskimi sredstvi in sredstvi občine Zagorje leta 2015. Jama Loke je končala s proizvodnjo leta 1989, konec  zapiralnih del v jami Loke pa je bil v letu 1991.   

Zapisala: Franci Brinovec Maja Malovrh Repovž   
Zagorje ob Savi, 23. 09. 2019
 
 
rudarskapot_small.jpg 
                                                                              


 
 
                                 Copyright © 2014 Rudarsko muzejsko in etnološko društvo SREČNO ZAGORJE - Pravice pridržane.                                                         Izdelovanje strani: TREF d.o.o.